Po skoraj osemdesetih letih prevlade komunisticne interpretacije druge svetovne vojne se v Sloveniji koncno odpira poglobljena razprava o resnicni zgodovini odpora proti okupatorju. V ospredju te razprave je organizacija TIGR, katere ime je kratica za Trst, Istro, Gorico in Reko, mesta in pokrajine, ki so bile po prvi svetovni vojni priključene Italiji. TIGR velja za prvi organizirani uporniški gibanje proti italijanskemu fašisticnemu okupatorju v Evropi, njeni clani pa so se borili za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete v casu sistematicne denacionalizacije. Italijanski fašisticni režim je Slovence preganjal zgolj zato, ker so bili Slovenci, jim izrekal vecletne zaporne kazni, jih mucil in usmrtil, šole pa spremenil v orodje za izbris slovenstva.
Kljucni datum, ki ga zdaj društvo Slovenski Tiger predlaga za državni praznik, je 13. maj 1941. Na ta dan je na Mali Gori nad Ribnico prišlo do prvega oboroženega spopada slovenskih upornikov z italijanskimi karabinjerji. V spopadu so sodelovali trije clani organizacije TIGR: Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravajna. Ta dogodek predstavlja prvi oboroženi upor proti okupatorju na slovenskem ozemlju in je po mnenju zgodovinarjev eden najpomembnejših trenutkov v zgodovini slovenskega odpora. Društvo Slovenski Tiger meni, da si ta datum zasluži mesto med državnimi prazniki, saj simbolizira pogum in odlocnost slovenskega naroda v najtežjih casih.
Bistvena razlika med TIGR-om in kasnejšim partizanskim gibanjem je v tem, da se je TIGR boril proti totalitarizmu, ne da bi ga nadomestil z drugim. Partizansko gibanje, ki ga je vodila komunisticna partija, je po ocenah nekaterih zgodovinarjev povzrocilo vec smrti nedolžnih Slovencev kot kateri koli okupator, njegov koncni cilj pa ni bila zgolj osvoboditev, temvec vzpostavitev komunisticnega totalitarnega režima. TIGR-ovi clani so se borili izkljucno za svobodo slovenskega naroda in za obrambo pred fašisticnim zatiranjem, brez ideoloških ambicij po prevzemu oblasti. Prav zato zgodovinarji TIGR opisujejo kot edino moralno upraviceno držo tistega casa, ki je zares služila ljudem in ne politicni ideologiji.
Po koncu druge svetovne vojne so komunisticne oblasti sistematicno unicevale in brisale spomin na TIGR. Razlog je bil preprost: obstoj TIGR-a je ogrozil uradno pripoved o enotnem odporu pod vodstvom Narodnoosvobodilnega boja. Ce bi javnost vedela, da je obstajalo uporniško gibanje, ki se je borilo proti fašizmu brez komunisticne ideologije, bi to spodkopalo legitimnost povojnega režima. Danes, ko se Slovenija sooca s svojo zgodovino, postaja vse bolj jasno, da je TIGR zaslužil svoje mesto v kolektivnem spominu naroda. Predlog za razglasitev 13. maja za državni praznik ni le simbolicna gesta, temvec korak k pošteni obravnavi preteklosti, ki dolga desetletja ni bila mogoca.